Uvodni del

UVODNI DEL: 10:00 do 11:00, DVORANA A

V uvodnem delu bodo govorniki pozdravili udeležence posveta in predstavili splošno gospodarsko situacijo, pomen vstopa Hrvaške v EU  in sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.

	mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS Vstop Hrvaške v EU spremljajo tudi ambicije slovenskega gospodarstva Hrvaški trg bo u vstopom v EU postal del trga s prek 500 milijoni potrošnikov. Slovensko gospodarstvo to pričakuje z velikimi ambicijami, da z našo pomembno zunanjetrgovinsko partnerico še povečamo menjavo. Hrvaška na strani slovenskega izvoza zaseda četrto, na strani uvoza pa šesto mesto. Na področju izhodnih neposrednih naložb slovenskega gospodarstva je Hrvaška za nas eden najpomembnejših trgov. Želimo si, da bo medsebojno poslovno sodelovanje po vstopu Hrvaške v EU še bistveno bolj intenzivno kot je sedaj.
	Sunčanica Skupnjak-Kapić, direktorica Sektorja za mednarodne odnose pri HGZ Slovenija: ena od največjih investitork na Hrvaškem in najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerk Slovenija je ena od največjih investitork na Hrvaškem in je med njenimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnerkami, obenem pa tudi eden izmed največjih emitivnih trgov za hrvaški turizem. Po drugi strani pomeni Slovenija za Hrvaško trg EU s svojimi pravili, standardi in pogoji poslovanja. V preteklih letih je bil prav vstop na slovenski trg za hrvaške proizvode tako imenovani testni poligon za širše evropsko tržišče. Hrvaška bo z vstopom v EU sicer izstopila iz sporazuma CEFTA, ki ji je dodeljeval privilegirani položaj pri izvozu proizvodov v države podpisnice tega sporazuma, toda za Hrvaško se bodo v EU odprli trgi in možnosti poslovanja, ki jih do zdaj ni imela.
	Cveto Stantič, podpredsednik skupine delodajalcev in predsednik Kontaktne skupine za Zahodni Balkan v Evropskem ekonomsko socialnem odboru (EESO) Hrvaški vstop - nov zagon širitvenim vizijam EU? Ekonomska kriza ter nekatere slabe izkušnje ob zadnji širitvi z Bolgarijo in Romunijo leta 2007 so vplivali na pojemanje širitvene vnememed državami članicami EU. Pogajanja s Hrvaško za vstop v EU so se vlekla dobrih 6 let, vse od 17. marca 2005 pa do podpisa Pristopne pogodbe, 9. decembra 2011. Spričo trdovratnosti gospodarske in finančne krize, so Bruseljske institucije in evropska javnost bolj usmerjene v iskanje odrešilnih gospodarskih ukrepovkot pa v širitvene in druge zunanjepolitične dileme.
	Tanja Fajon, poslanka v evropskem parlamentu in članica Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška Kaj prinaša vstop Hrvaške v EU? Z vstopom Hrvaške v EU bo naša južna soseda postala del enotnega trga EU, ki pa prinaša  tudi veliko obveznosti. Enotni trg EU brez notranjih meja temelji na zagotavljanju prostega pretoka blaga, oseb, storitev, kapitala in znanja. Po vstopu Hrvaške v EU bomo deležni prostega pretoka blaga, omejitve pa bodo vseeno ostale v pretoku oseb, torej bomo kot potniki še vedno podvrženi preverjanju pogojev za prehajanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Ponovno se bo vzpostavilo podobno stanje trgovanja, kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo leta 1991. Ko pa se bo Hrvaška vključila tudi v schengenski prostor in ne bo več nadzora prehajanja oseb, bodo odpravljene še zadnje ovire za intenzivnejše povezovanje na vseh področjih zasebnega in  profesionalnega delovanja.
	Matej Rogelj, namestnik direktorja za internacionalizacijo, CEMP - Center za mednarodno poslovanje GZS Podpora slovenskim izvoznikom V CEMP-u trenutno deluje sedem sodelavcev katerih glavna naloga je spremljanje poslovnih okolij posameznih tujih gospodarstev in s tem povezanih poslovnih relacij in priložnosti za slovensko gospodarstvo. Še posebej nas zanimajo gospodarstva, ki so pomembnejši slovenski trgovinski partnerji in tista, ki jih opredeljujemo kot perspektivna za poslovno sodelovanje in nove vstope slovenskih podjetij. Gre torej za bližnje države EU, države Zahodnega Balkana, razvite države in tako imenovane rastoče trge.
	Alma Židanek, ministrica svetovalka, Direktorat za gospodarsko diplomacijo, Ministrstvo za zunanje zadeve vlade RS Gospodarska diplomacija in in njena vloga pri spodbujanju bilateralnega gospodarskega sodelovanja Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini (DKP RS) ščiti, uveljavlja in promovira interese slovenskega gospodarstva v tujini. Te aktivnosti na kratko imenujemo gospodarska diplomacija. Ena od oblik podpore so poslovni klubi, ki so pomembno središče izmenjave informacij in mreženja zainteresiranih podjetij. Od leta 2002 v Zagrebu deluje poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, ki je forum večjega števila slovenskih in hrvaških podjetij.
	Marin Žužul, minister svetovalec, Veleposlaništvo Republike Hrvaške Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško Zelo verjetno se bo povečalo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Prost pretok blaga, storitev kapitala in ljudi pomeni tudi veliko poenostavitev ter pocenitev poslovanja. Zmanjšanje stroškov ne bo samo na področjih,ki so vezani na samo prečkanje meje, pač pa bodo nižji tudi stroški, ki se danes dotikajo raznih dovoljenj in certifikatov. Tudi mobilna telefonija, ki danes predstavlja velik strošek, se bo predvidoma zelo pocenila. Vse skupaj bo imelo za posledico večjo konkurenčnost hrvaških proizvodov na slovenskem trgu.